Šest resnic o meni

Res nisem pričakovala, ampak hvala Tamari za tole presenečenje. Gre se v bistvu za to, da svojim bralcem ponudiš 6 naključnih dejstev o sebi! Ne glede na to, da obstaja cel zapis o stotih naključnih dejstvih o meni, se bom seveda tega lotila s strašno vnemo in bom poskušala narediti tole kar se da zanimivo in bolj skrivnostno-globoko-novo za vse! In za razliko od mojih običajnih zapisov bo tole malce bolj pozitivno naravnano.

Ena.

Verjetno se veliko ljudi okoli mene ne zaveda, da obožujem avtomobile. In poznam avtomobile. No, ne bomo šli v detajle, ker nimam pojma kako bi ga popravila, koliko olja gre in kam gre, pa tudi zakaj gre sploh olje v avto,.. Govorim o tem, da poznam znamke avtomobila, poznam modele avtomobilov, vem malo več od tega, da imamo doma en črn pa en srebrnkast avto, če se skromno izrazim. In krivec za to (pa še za mnogo več) je moj bivši fant, ki me je vpeljal v Discovery channel (jup, tudi o motorjih se bi lahko pogovarjala), potem pa sem se sama še nekako vpeljala v Top Gear, ki je definitivno postal ena mojih najljubših oddaj. Imam pa seveda tudi dolg miselni seznam za avtomobile, ki gre nekako takole: realne želje, nerealne želje in sanje. Sanje so Range Rover Evoque. Enkrat!

Dva.

Evropa je moja ljubezen. Nikoli nisem razmišljala o Aziji in Ameriki, še posebej slednji, ker me straši, Afriki in podobnih neodkritih kotičkih. Evropa je trenutno moja edina destinacija. Ne pravim, da ne bo prišel čas tudi za ostale dele sveta, ampak nič me ne more prepričati bolj kot staro mestno jedro enega velikih Evropskih mest, po možnosti z veliko cerkvijo (stolnica Sv. Štefana na Dunaju na primer), petnajstimi muzeji (muzeji so vrsta heroina, v to sem prepričana) in kavarnicami, ki te kar kličejo, da se usedeš in plačaš pet evrov za slabo kavo. Če bi lahko bi en dan živela na Dunaju, drugi v Pragi, tretji v Londonu, četrti v Salzburgu, peti v Cambridgu in šesti v Hastingsu. Sedmi dan bi se verjetno vrnila v Ljubljano, od kjer moja ljubezen verjetno izvira.

Tri.

Sms-e jemljem resno. In tega se zavedajo ljudje v mojem življenju, ki so konstantno tarča mojega priljubljenega načina sporočanja zanimivih, pomembnih in manj zanimivih in nepomembnih podrobnosti mojega življenja. Tudi vrsto telefona sem priredila svojim potrebam (prisegam na BB tipkovnico). Ker me je moja navada že večkrat v prihodnosti drago stala, sem se končno odločila, da preklopim na paket, kjer bom imela neomejeno število smsov. Samo za informacijo: 8 dni po začetku novega plačilnega obdobja sem napisala že točno 312 sms sporočil, samo za vas pa sem izračunala še to, da sem v zadnjih štirih mesecih na mesec povprečno (ja, šla sem računat) napisala 1394,25 sms sporočilc.

Štiri.

Pišem sezname za vse stvari v svojem življenju. Sezname pišem, ko pakiram. Običajno imam enega za obleke, enega za toaletno torbico in enega za 'ostalo'. Seznam pišem, ko si česa želim. Trenutno obstaja eden, na katerem piše pedikura in frizer (storitveni seznam torej), pa eden za makeup wishlist (seveda!), enega za ostalo (na primer okvir za sliko) in enega za želje ob posebnih praznikih v mojem življenju. V planerju, ki je po mojem mnenju samo ena oblika mojih seznamov, si vsak dan delam seznam tega, kar moram tisti dan opraviti. Tudi za nekaj mesecev v naprej, ker me nič ne sme presenetiti. Zapišem si vsako kavo, vsak obisk fitnesa, vsak izpit, vsak dan učenja.. Obstaja tudi seznam mojih idej za zapise v blogu. Samo s seznami imam občutek, da imam svoje življenje pod nadzorom.

Pet.

Nikoli nisem bila ponosna na to, da v višino merim 177,5 cm. Moja višina mi nikoli ni bila všeč in mi nikoli ni preveč pomagala pri ničemer v življenju. Sovražim to, da sem s petami višja od večine moških in sovražim to, da s tem vedno izstopam. To je pač stvar, ki je ljudje ne morejo spregledati. Najbolj me skrbi, da se bom enkrat v življenju na polno zaljubila v nekoga, ki bo nižji od mene. Ker to, da so nižji od žensk, moškim ni všeč. Popolnoma zadovoljna bi bila nekje s 165 cm.

Šest.

Vedno sem na tekočem z vsem, kar se dogaja v Sloveniji in v Svetu. Vsak dan preverjam vse možne strani z najnovejšimi dogodki in vedno rada povem, kaj se trenutno dogaja v politiki, kakšni so športni rezultati, kakšno bo vreme in podobno. Ne, pač se mi ne zdi kul in ok in sprejemljivo, da nekoga čisto nič ne zanima, kaj se dogaja okoli nas. V današnjem svetu je zelo pomembno, da si na tekočem z dogajanjem, čeprav se tega eni še vedno izogibajo in si pred tem zatiskajo oči. Ignorantia iuris nocet. 

Takole! Težava nastane, ker ne poznam več ljudi, ki bi pisali takšne bloge (razen tistih, ki so to že storili), v katere bi takole pisanje pasalo, ampak, ker je tak dogovor sem se odločila, da želim, da tole naredi tudi moja Aneja in pa Eva (čeprav se zavedam, da obstaja možnost, da nobena od njiju ne bo, ker pač nimata take vrste blogov J) Mogoče je čas, da začnem brati še kakšnega?