Pages

ponedeljek, 15. avgust 2011

Skoraj tok zavesti

Včasih težko sledim svojim mislim. Moji možgani mislijo na toliko stvari hkrati, da ne vem več kje sem ostala, kar se lepo vidi v tem kaj pride iz mojih ust. Trenutno sem v življenju evforična. Imam preveč energije in občutek, da se mi življenje izteka iz prstnih konic. In potem se malo ustavim in zadiham in pomislim, da imam pred sabo še ogromno let in da se mi nikamor ne mudi, vendar sem po nekaj minutah spet na drugem koncu sveta in pri mislih, da želim potovati. In potem me skrbi, ker službe ne bom imela več dolgo časa in da nimam denarja za vse svoje želje v življenju in potem se ustavim. In zadiham in se mi zdi, da volja vedno premaga finančne težave in težave s časom. Želim potovati in videti svet v popolnoma drugi luči. Ne želim biti več turistka, želim živeti na drugem koncu sveta. Začela bi popolnoma na novo. Pa spet ne bi. Slovenijo obožujem in tu imam življenje. In potem bi bila socialna delavka, pa veterinarka, pa vizažistka, pa ekonomistka, računovodkinja in povrh vsega še sama. Rada bi bila sama. Komaj čakam, da bom živela v moji novi hiši, da bom imela redno službo in da bom lahko potovala. Samo cca 25 dni na leto. Ne predstavljam si dopusta. Rada imam poletje. Joj, te misli. Če bi se kdo ustavil v moji glavi za pol ure bi verjetno znorel, ali pa bi sploh že po nekaj minutah pobegnil. Želim si poletne večere ob soju sveč, v dobri družbi na mojem balkonu. Želim si sladkobo življenja. Včasih me popade misel na crkljanje v postelji, ki se ji spretno izognem in začnem misliti na kaj drugega. Zadnje čase imam nov hobi, ki se mu reče prenehanje misliti na drugo polovico. Na tisto polovico, ki te zjutraj zbudi s poljubi. Ta hobi je potuhnjen. Težek. In včasih nemogoč. Zdi se mi zanimivo, da sem toliko časa sanjala o popolnem deljenju življenja z neko drugo, spoštljivo polovico, zdaj pa se teh misli otepam, ker se bojim tega, kar se vedno zgodi. Konec. Ne želim začeti, ker se bojim končati. In ker se vedno opečem. In trpim. Nikoli ni bilo prijetno, vedno sem se ranila ob neostrem nožu. Zadnje čase imam rada ostre nože, ki pa te poškodujejo še huje kot neostri. Ravno zato ker so nevarni in nepredvidljivi in popolnoma neprimerni. Pa avanturistični. Sem že rekla nevarni? Ja, nevarni. In to me povleče. Zadnje čase se igram. In moji možgani mi pravijo, da naj izživim iz sebe vse, kar sem zadnji nekaj let zadrževala v sebi. Medtem ko mi srce ali nekaj podobnega v mojem telesu govori, da delam neumnost in da se moram ustaviti preden se spet urežem. Rane, ki ti jih lahko zadane takšen nož so nepovratne. Niso površinske. In potem si rečem, da sem mlada in da naj ne mislim na neumnosti. In potem ugotovim, da nikoli nisem bila nikogaršnja želja in da si ljudje z mojo pomočjo teptajo in odlašajo življenje. In da nisem nič drugega kot vmesna točka v življenjih ljudi in da tako ali tako ne bom nikoli nikogaršnja poslednja točka. Ne točka, cilj. In včasih boli, ko pogledam v ogledalo in se zavem, da nikoli ne bom nič več kot to, kar sem sedaj. V ogledalu. Mislim, da rabim v življenju nove sanje, ki jim moram slediti. Ne načrtov. Načrti se podirajo in potem si spet tam, kjer si bil. Sanje znam sanjati, nevem pa, če jih znam živeti.

ponedeljek, 8. avgust 2011

Martinja vas na eni strani

Sploh se ne zajbavam. Da bi onadva tm delala al kaj. Kada te nema važn, da sm js še zmer a u stvari znam da pogledam kako drhtim kada gledam te tjaša dejva še eno tekilo ne pa dej no uredu. Ja čaki, a u stvari znam da voliš me mene nč ni prjel zakaj dej naštimi tekilo tok vam bom jebala matr prečiščevalna dieta makaroni tortilja poredneži puding pa zvezdan ofuj kozlat me prou zanima kok jo je še notr, no to je treba spraznt mirela dej. No dej no joj no ne. Bojim se, da bom res kozlala no, a te je kej prjel ne to ne k ne vem kaj se dogaja v men ne preveč bova raj dve dost dost js bom mogla pol it nujno lulat a si se še kej spomnla ajda a je notr padla i hajde dođi pa me uveri kje pa je cimet pr men bi mogu bit sej komarke pikajo ne, komarka me je pičla pol pa crknejo kr naj prasice ooo ful se mi je usul enkrat k bomo trezne šest krekerjev v eni minuti. K maš tok suha usta pa žlička cimeta pa kaj je še kej zaduši mogoče tega ne bi tega ne bi delale pa kaj je še čaki kaj je še trebaš mi trebaš mi ne sunce zemlji kao ti meni pa hajde sej mirela bo tut no. Drugo, drugo, ja sej sm pol zdj je že konc komada počak, da kako lahko ajda zavrne tekilo to mi ni jasno. Si? Ta je dobr komad, luda ženo. Okej ta komad je pa res dobr sej novi njeni komadi. Sve si znači slagao. Što voljela sam kriva sam in ful piha in kr naenkrat senčnik k so res dva krat dva metra poleti tm tri metre u zrak in prot nam in zdj pa vse kako smo sedele. Mirela je pokrila kavo in gledala u un dežnik prej je ful pihal in ne že spet in samo roko gor. In pol so jo ujel če neb ujel to bi jo prebodl ma stoposto krepi kera scena ta moja kava da mi neb kej not padl. Po pošti pošleš o od mirele pošto dejmo ostalo pride naslednji mesec brez inspiracije mirela pije mi se pije nije više tvoja stvar što odlaziš. I jedan plače za oboje tanja savič mi je ful lušna nevem kva mi je na njej čist preprosta orto cvili komadou ni mela zar i ti isti. Tako mlada tako mlada zar ne zvuči ko balada.

nedelja, 7. avgust 2011

Sto naključnih dejstev o meni

Kavo pijem s pol litra vode. Ne prenesem dežnikov. Sem slaba poslušalka. Ljubosumna sem vsaj enkrat na dan. Rada imam pozornost. Sovražim menjavanje velikih in majhnih črk v besedi. Obožujem spanje dolgo v dan. Moj make-up je vreden več kot moj avto. Cel dan lahko presedim za računalnikom. Tiho obožujem zgodovino. Glasno obožujem pomlad. Živim v nadaljevankah. Večkrat na dan sanjam, včasih tudi povezano ves dan. Ko sem obsedena sem obsedena. Hitro se navežem na ljudi. Počasi prebolevam. Voljo spreminjam z vremenom. Obožujem družbo. Moj najljubši kraj na svetu je Dunaj, sledita mu London in Hastings. Če bi želela v življenju delati točno to, za kar mislim, da sem na svetu bi pomagala ljudem, ob tem pa (ločeno) služila mastne denarce. Moja najljubša žival je zebra. Na smrt se bojim os, čebel, ptičev in vsega kar leti. Največja žalitev, ki jo lahko slišim od nekoga je to, da sem neumna. Nimam problemov z drogami, one imajo probleme z mano. Včasih sovražim spoznavati nove ljudi, ker se krog mojih prijateljev širi prehitro in ne morem dohajati, čeprav bi želela. Enkrat v življenju bi rada izkusila šoping po ulicah Pariza z dvajsetimi vrečkami v rokah. Stvari me hitro minejo. Če bi si lahko zaželela eno samo stvar na svetu bi bilo, da bi imela dobro postavo. Sem karieristka. V življenju želim biti popolna. Sovražim neuspehe. Veliko razmišljam. Če bi si lahko izbrala eno čarovniško moč bi bila za en dan nevidna. Hitro sem užaljena. Veliko stvari jemljem preveč resno, preveč stvari pa popolnoma neresno. Moj popoln dan bi bil skakanje iz ene kavice na drugo s prijatelji. Redko sem nostalgična. Obsedena sem z Marilyn Monroe. Rada zapravljam. Ne maram TT ( ne mislim Audija). Ko sem pijana se prelevim v čefurja (zelo priporočljivo je, da se umakneš ali si z mano čefur). Pijem kavo brez sladkorja. Ne maram martinija. Rada imam svetle lake za nohte. Berem ženske romane. Obožujem poezijo. Ne maram svojih nohtov. Sem diplomirana osobranilka. Sovražim vojne. Rada se smejim. Ne prenesem nasilja. Rada se crkljam. Ne maram majoneze. Rada imam ogromne šalce. Rada imam star domač ledeni čaj. V Tjašinem imeniku sem Ajdovleka. Obožujem glasbo iz 90-ih, ker me sprosti. Moj trebuh ima rad suho salamo. Rada poimenujem reke. Rada se sprehajam okoli na pol naga. Rada sem v družbi inteligentnih ljudi. Everyday I'm shuffling. Enkrat sem si sama sešila krilo. Ne morem nositi čevljev z visoko peto. Ne maram, da ljudje pozabijo na moj rojstni dan. Moji nohti na nogah rastejo hitreje kot na rokah. Še vedno znam koreografijo od jazza, na katerega sem hodila pri enajstih letih. Lahko sem zadeta od Cedevite. Rada igram enko in tarok. Redko poslušam komade do konca. Obožujem pussy rock. Če me razumeš, me razumeš, če me ne me nikoli ne boš. Ko bom velika bom kurba. Težko me je zadovoljiti. Napalijo me lepi gležnji in lepa meča. Rajcajo me volkswagni. Nikoli več ne bom ljubila. Ne maram melon. Moja najljubša skupina je Plavi Orkestar. Govorim francosko, ali se vsaj trudim. Verjetno bom šla na umetno oploditev, ker so tipi zajebani debili. Ne maram, da mi ljudje poskušajo spremeniti pogled na življenje. Ne maram, če se ljudje vtikajo v moje prehranjevalne navade. Obožujem evropska mestna jedra. Rada hodim v muzeje in galerije in se na sploh kulturno udejstvujem. Nikamor ne grem brez svoje kreme. Moja najljubša številka je enajst. Najbolj žal v življenju mi je, da sem nehala trenirati odbojko. Obožujem tunin namaz iz Mercatorja na Resljevi. Ne znam peti. Pobiram štoparje. Bruham ob vonju jagodne vodke. Rada vozim avto. Če bi lahko poseksala enega zvezdnika bi bil to Robbie Williams. Pozabljam, da v Velike Lašče ne vozi vlak in da nimajo izvoza iz avtoceste. Imam približno sto različnih vrst smeha. Vsakič preden grem spat rečem: »Js bi ful seksala.« Rada delam načrte. Redno si popravljam modrc. In verjamem v to, da nič ni večno.
 
Images by Freepik