Človek ni otok

Ni mi vseeno in nikoli mi ni bilo. Nikoli mi ni bilo vseeno za to, kaj se dogaja pri sosedih. Ni mi vseeno, če vidim nekoga, ki tepe svojega otroka. Ni mi vseeno, če vidim nekoga, ki tepe svojega partnerja. Ni mi vseeno, če vidim, da je pes pred hišo privezan na verigo in se nihče nikoli ne ukvarja z njim. Ni mi vseeno, če nekdo zbije mačko, ježa ali podgano. Ni mi vseeno, ker se topi led in izginjajo ledeniki. Ni mi vseeno za to, kdo zmaga na volitvah. Ni mi vseeno za to, da imajo nekateri vse, nekateri pa ničesar. Ni mi vseeno za to, da so ljudje na ulicah, brez vsega, zaradi birokracije, zaradi napačnih odločitev ali zaradi sovraštva. Ni mi vseeno kako vzgajaš tvojega otroka, čeprav je tvoj. Ni mi vseeno za to, da ne dela semafor. Ni mi vseeno, če vidim radar ali kontrolo vinjet. Ni mi vseeno, če ponoči hodim po mestu in vidim, da nekoga pretepajo. Ni mi vseeno, če pride do škandala v arbitraži in ni mi vseeno, če nedolžni ljudje umirajo vsak dan v vojnah. Ni mi vseeno za streljanja po šolah. Ni mi vseeno za jedrsko orožje in ni mi vseeno kdo bo naslednji ameriški predsednik. Ni mi vseeno, če umira naš materni jezik in ni mi vseeno za naš šolski sistem. Ni mi vseeno za zaposlene, ki nimajo plačanih nadur in ni mi vseeno, če zaposleni delajo za minimalca, medtem, ko se nadrejeni vozijo v dragih avtomobilih in hodijo na drage dopuste. Ni mi vseeno, če parkiraš na parkirišču za invalide.

In tudi tebi ne bi smelo biti.

Sem tisti sosed, ki kliče policijo, če vidi, da nekaj ni v redu. Sem tista oseba, ki kliče, če vidi prometno nesrečo in udeleženec pobegne. Sem tista, ki kliče tudi, če vidi pretep, pa čeprav šele nekaj ulic naprej. Sem tista, ki kliče službo za odvoz mrtvih živali, če žival leži povožena na cesti. Meni resnično ni vseeno za to, kar se dogaja okoli mene. Nikoli mi ni bilo in nikoli mi ne bo. Tudi če kdaj slučajno v pogovoru rečem, da mi je popolnoma vseeno, mi ni in je bila bolj posledica moje jeze ali nestrinjanja. Niti mi ni popolnoma vseeno za to, kakšne veroizpovedi si ali pa kakšno je tvoje politično prepričanje. Policije in rešilcev sicer ne bom klicala, čisto vseeno pa mi nikoli ne bo. Ni mi na primer vseeno za to, da verjameš v to, da spada ženska v kuhinjo in moški v službo, ni mi vseeno, da ne želiš cepiti svojega otroka in ni mi vseeno, da voliš skrajno desnico. Ker to vpliva na družbo. 

Ker tvoje mnenje, razen če živiš v hiši brez vrat in brez oken, vpliva na družbo okoli tebe, katere član sem. In dokler bom član te družbe me bo motilo in me bo skrbelo in se bom zanimala za tvoje življenje. Zato mi ni všeč, da je tebi vseeno. Ni mi všeč, da se te ne tiče. Ni mi všeč, da ni vredno tvojega časa. To pač ni tvoja stvar? To, da za štirimi stenami zlorabljaš SVOJO družino ni samo tvoja stvar. To, da v prostem času pobijaš ljudi po cesti, ker je TVOJ alkoholizem TVOJA stvar, je moja stvar, ker so ljudje del družbe v kateri živim. In ne glede na to, kako se trudiš, dokler boš živel, boš del te družbe. Ljudje smo družabna in družbena bitja. In ne bi nam smelo biti vseeno. 

Moji neuporabni talenti

Nimam posebnih talentov. Ne znam servisirati avtomobilov, ne znam izdelovati origamija in ne znam petnajst tujih jezikov. Recimo, da sem približno sprejemljiva v ličenju in mogoče bi se lahko reklo, da govorim tekoče angleško. Tu pa se moji uporabni talenti končajo. Kako pa je z mojimi nepomembnimi, popolnoma nepotrebnimi in neuporabnimi talenti?

Začnimo s tem, da si res dobro zapomnim besedila pesmi. Zna se zgoditi, da znam na pamet besedila vseh 'ta glavnih' komadov, ki se ravnokar vrtijo na Radiu 1, Centru in na Anteni. Na pamet znam vsa besedila skupine Foxy Teens, Bepop in precej prepričana sem, da še vedno poznam vsa besedila ostalih skupin, ki to že dolgo niso, na primer BBT ali Game Over. Ja, resnično srečo imaš, da me poznaš in skrajno uporabna sem na žurkah po parih kozarcih alkohola.

Poznam slogane vseh možnih znamk avtomobilov, če pa jih ne poznam pa jih hitro spoznam. Vse od danes, jutri, toyota, do kreativne tehnologije in avta. (Das avta.) Pa še mnogo več. Moje znanje te resnično zna presenetiti, ampak po pravici povedano verjetno ne bom nikoli vedla, kam pelje to moje poznavanje in kaj točno naj naredim z njim. (Talent bi bil recimo, da sem izredno dobra v tem, da si slogane izmislim. No, tega talenta nimam.)

Če ostanemo na cesti se lahko pogovorimo tudi o mojem interesu za švicarske registrske tablice. Precej dobra sem (po intenzivnem učenju, seveda) pri prepoznavanju švicarskih registrskih tablic. Verjetno te zanima, kaj naj s tem talentom, ane? Nič. Seveda nič. Glavno, da vem, kaj pomenijo BS, BL, SG, ZG in TI. (Ne, tega ti zagotovo NI treba vedeti.)

Talent, za katerega sem prepričana, da mi bo kdaj prišel prav, pa je intenzivno gledanje nadaljevank. Sposobna sem v enem popoldnevu pogledati celo sezono nadaljevanke. Nadaljevanke jemljem resno. Približno tako, kot starši jemljejo zdravje svojih otrok. (Ne pretiravam.) Če ima nadaljevanka pet sezon mi lahko daš kakšne tri dni. Zna se zgoditi, da pozabim jesti in spati, ampak to nadaljevanko bom DEFINITIVNO pogledala do konca.

In za konec še - vem, česa nočem, nikoli pa ne vem, kaj hočem. Vem, da nočem delati kot prodajalka – ali vem kaj želim delati? Še vedno ne čisto točno. Vem, da danes ne želim jesti kitajske hrane – kaj pa želiš jesti? Ne vem. Vem, da se danes nočem iti kopat na Bled – kam pa želiš iti? Ne vem! Vem, da nočem trinajstih otrok. Koliko pa jih želim? Pojma nimam. Avto? Vem, da nočem, da je Nissan Cube.  Resnično uporabno.