Šentiš

Diham in diham, pa ne morem zadihat. In po tem, ko si pol ure v sobi ponavljam, da je treba dihat, si prižgem muziko in dejansko končno zadiham. Ja, spet mi je hudo. Pa ne zaradi kogarkoli drugega, ampak zaradi sebe. Bi lahko kdaj dejansko bila sama? (Hvala ljubica, za ta nasvet.:* ) Da mi ni treba nekam, da mi ni treba na kavico, ker pol ure si bom pa že vzela. In trenutno moram napisati tale blogec, ker bo pač edino tako šlo skoz. Moram prebavit vse, kar se mi trenutno dogaja. (Sama sebi se na tem mestu opravičujem, da tolikokrat uporabim besedo moram, ker mi včasih pač ni treba.) Včasih je treba pač verjeti vase in mislim, da je zdaj ta trenutek, ko bom začela. Uspelo mi bo, vse kar sem si zadala. Uspelo mi bo preživeti v službi, ki me psihično izčrpa bolj, kakor deset ur fitnesa. V enem mesecu si bom našla čas za francoščino, čeprav, ko pridem iz službe nimam časa, da bi se sploh spravila za knjige. Pobarvala bom steno. Šla bom po vozniško in potni list. Pospravila bom sobo, skupaj z oblekami, predali in globokimi deli omare. Šla bom do Erika in mu rekla vse najboljše. Kupila bom darilo za T. in U. za poroko. Šla bom h frizerju. Šla bom k okulistu in po očala. Kupila bom karte za London in šla z L. Najine prve počitnice, samo midve. Šla bom k zdravnici in ji dala dva izvida in zahtevala nov paket zdravil. Kupila si bom mobitel. In ja, vse to.. Vse to bi seveda rada naredila, ampak trenutno ne zgleda realno. Res ne. Ker, ko pridem domov je dneva konec. Ura je 21.39 in danes sem uspela priti iz službe, spiti kavo in.. In nič. Ker je to pač to. Hvala kurcu. Zakaj že? Zato, da bom lahko kupila mobitel in šla v London. Točno zato. (Zdaj se prepričujem, da je vredno.) Želela sem si počitnice. Pa evo, imam jih. Zadnjič sem tri dni pustila obleke v sušilcu. Majic nimam več, ampak se mi zdi, da kakšne tri dni bo še šlo brez pranja. Hočem dihat, pa je res težko. Res cenim ljudi, ki študirajo ob delu. In otrocih. (Otrokih?) Ta blog vpis bom porabila še za to, da se opravičim, če si v moji bližini, pa grdo ravnam s tabo. Ker zadnje čase sem res hudobna in nesramna in ne znam se več lepo obnašati. Če to bereš in se ti zdi znano je namenjeno tebi. Pa verjetno nisi edina/edini. Uh, spet je šel vpis v kurac. Nikoli mi ne uspe napisati ničesar logičnega, ampak zdaj sem že obupala. Rekla sem, da bom nehala govoriti besedo kurba, pa sem iz vpisa ugotovila, da sem se očitno že nalezla nove. Fuj to! In ja, zdravnik mi je rekel, da naj se izogibam stresnih situacij. Dobro mi gre, kajne?