Delček mene

Ne maram odpirati starih ran, pa se dejansko večkrat zgodi, da jih. Ne maram govoriti o stvareh, ki so del mene le toliko, kot ljudje, ki jih ne morem videti. Pač je tako, da sem sestavljena iz veliko drobnih delov različnih snovi in elementov, po drugi strani pa iz delčkov karakterja oziroma katerih koli drugih delčkov moje osebnosti. Včasih se pokažejo, nekateri pa so vedno prisotni.. Nekatere pa po naravi ljudje poskušamo zakriti in jih potisniti nekam nižje, na dno duše. Večino časa poskušam slabe delčke mene zakriti pred ljudmi, ki so mi blizu in pred tistimi, ki so nepomemben del mojega življenja. Tisti, ki jih morajo poznati jih poznajo. Tisti, ki jim tega ni treba vedeti jih verjetno ne bodo poznali. Včasih se zgodi, da jih privlečem na plano. Težko gredo z jezika, ker zvenijo kot izgovor. Moj bivši je večkrat rekel, da se s temi delčki moje osebnosti samo izogibam temu, kar se dejansko dogaja. Da pretiravam. In da si izmišljujem vse skupaj, ker je pač praktično in ker upraviči stvari, ki jih delam narobe. In zato tudi včasih pač rečem, da sem slabo spala ali pa da sem v redu, da je samo vreme. Ker to, da človeku poveš, kaj v resnici je, ni enostavno. Zdi se, ampak ni. To niso glavoboli in niso zlomi, zvini in izpahi. To se dogaja vsem. Nekatere stvari pa, po domače povedano, najebemo le srečnezi. Srečnezi, ki se moremo s tem ubadati do konca življenja. In to je del mene, ki ga ne maram. Sovražim ga. Zdi se mi nepravično, da ga imam jaz. In to nisem jaz. Jaz sem popolnoma druga oseba. Ampak včasih se zdi, da te pač preplavi in te spremeni v nekaj, kar nisi. Lepo je, da imaš koga, ki mu lahko te stvari zaupaš, le težko ga je najti. Lahko poveš komu, ki mu resnično zaupaš, ampak včasih je to tako kot da bi o svoji zasvojenosti z drogo govoril z nekom, ki se nikoli v življenju ni poskusil droge. In potem se lahko zgodi, da ugotoviš, da se še nekdo, ki ti je blizu sooča z nečim, kar je po eni strani popolnoma druga zadeva, po drugi strani pa nekaj zelo podobnega. Nekaj, o čemer se lahko pogovarjata in se razumeta. In se podpirata, kadar rabita pomoč drugega. Pa čeprav zadevo jemljeta popolnoma drugače. Pa čeprav se zadeve lotevata na drug način. Na način, ki nekomu ustreza, drugemu pa ne. In za zaključek se nekaj.. Mogoče te kdaj ne bom razumela, mogoče se ti bo kdaj zdelo, da je moje mnenje odveč. Ampak moraš vedeti, da ti bom pomagala po svojih najboljših močeh, s svojimi dobrimi in slabimi izkušnjami. Kadarkoli bos potrebovala mojo podporo jo boš dobila. Rada te imam in žal mi je, da se soočas s tem.