Pričakujem val komentarjev o tem, da nisem prestara za nič,
vendar želim pred tem pojasniti, zakaj se pravzaprav gre. Ne gre se za to, da
sem stara. Gre se za to, da sem pre-stara. Po duši. Po občutku. In vse se je
pravzaprav začelo prejšnji četrtek, ko sem z družbo zakorakala v dan, ki bi se
moral končati z nasmehi na obrazu in litrco v roki. No, po tem, ko mi je
približno 50m pred avtocesto začel crkovati avto (Karma vs. Ajda: 1:0) in se
pač nisem želela iti igrice alimilahkoavtocrknetudinaavtocesti smo zamenjale
avto in se končno odpeljale na ta prekleti šengen, ki ga bog nima rad. Resno.
Omeniti moram, da sem preživela tri rock otočce in razen vloma v avto, nekaj
uničenih oblek in pokozlanih in posranih diksijev naenkrat (naenkrat!) nisem
doživela. Otočec je imel vedno nek čar, ki pa ga je šengen izgubil še preden
smo postavile šotor. Na tej točki lahko omenim še to, da je bil čez vikend
napovedan dež. Veliko dežja. In če smo to vedeli mi, bi lahko vedeli tudi
organizatorji. Že takoj ob prihodu je bilo jasno, da je prostora za šotorjenje
premalo. In že takoj ob prihodu je bilo jasno, da je wcjev premalo. No, to
definitivno ni bilo jasno organizatorjem. Prvič – najbolj na svetu me razpizdi
dejstvo, da nekdo zamolči to, da bomo s tem, ko kupimo kartico za plačevanje
(ki je mimogrede obvezna in je nujno izdana za vsako osebo), vsak dan plačevali
tudi odvoz smeti. Nisem ravno vedno skrajno inteligentna, ampak zdi se mi, da
bi lahko računali na to, da se mora odvažat smeti ane. In nikoli še nisem
slišala, da bi morali za to dodatno plačevati. Okej, vračunaj teh 5 evrov v kurčevo karto, ampak prosim, ne mi na dan
prihoda povedat, da moram plačat to IN uporabnino za kartico. Fuckers. Po tem,
ko se je konkretno uscalo je bilo jasno, da tisto nekaj žaganja, ki so ga
organizatorji nasrali po prizorišču, ne bo pomagalo nič. Enostavno zato, ker je
bilo narejeno tako, kot slovenska avtocesta. Čez prizorišče in počez. Super.
Ampak šotori so vmes. In šotori plavajo v blatu. Ups. Okej, jasno mi je, da
žaganje ne more biti povsod in da na dež organizatorji nimajo vpliva, ampak sem
precej prepričana, da bi lahko vsaj poskrbeli, da je kemp prehoden. In moje
nezadovoljstvo se je še povečalo, ko je kar deževalo in deževalo in deževalo,
blata je bilo vse več, mojih živcev pa vse manj. Vsak odhod do wcja je bil
podvig in pol in kdor me pozna ve, da je mojih dnevnih odhodov na wc več kot
10. Fun. Very fucking fun. Poleg tega so bili wcji planirani (tega si nisem
izmislila jaz, ampak je navedeno v njihovi brošuri) na štirih mestih v kempu,
bili pa so na dveh. In glej ga zlomka, to je bilo na popolnoma drugi strani
kempa (Karma vs. Ajda: 2:0). Si lahko predstavljate kako zabavno je bilo, ko te
je skupina ljudi zbudila ob cca pol petih z njihovo peto različico komada
Budjav lebac in si se moral s polnim mehurjem čez blato prebiti na drugo stran
kempa? Jaz si lahko. Kot da še to ni dovolj je imel kemp trgovino. Z realnimi
cenami. Ampak, nevem, morda se samo meni zdi problematično, da pollitrska voda
v trgovini (ki je samo na enem mestu) stane 0.7 e, povsod drugje pa 1.5 e?
Morda pa sem samo jaz. Evro petdeset za pol litra vode za festival NI OK. In
tudi ni okej 6 evrov za pleskavico v lepinji. In 7 evrov za kalamare. In 3 evre
za kos pice. In tri evre za palačinko. Ni ok. To je festival, kjer smo ljudje
po 5 dni, ne pa ena vrhunska francoska restavracija. Če bi hotela drage
palačinke bi šla v Romea in bi bile dejansko vredne tistih prekletih 6 evrov. Šengen
navkljub odmevnosti in reklami ni festival 'na nivoju' kot ga hočejo prikazati.
Nivo, na katerem je Šengen je precej nizko, če vprašate mene. In ja, zna biti
največji slovenski fest, ampak definitivno pa bi poudarila, da kljub njihovem
zagotavljanju, da je tudi najbolj seksi, je prej šovinističen kot seksi. Bolj
šovinističen kot Collegium (Mondial?), Jupiter, Cirkus in Top. Bolj
šovinističen kot Miss Bikini. Majkemi. Ker javni govor s strani povezovalcev
programa o tem, kako bi bilo fajn, če bi lahko bejbi, politi z Metliško črnino
lizal vino dol z jošk (kar je bilo mišljeno kot povabilo, da se bejbe prijavijo
na izbor za miss polite majice – DAFUQ?) ni okej. In nikoli ne bo. In za vse
bejbe, ki se ob tem samo nasmejete – fajn. Lepo, da živite v iluziji, da je to
okej. Ko smo po koncu festivala mislile, da bo sranja konec, se je višja sila
odločila, da avto pač ne bo šel iz parkinga. Trava+voda+blato+avto na sprednji
pogon= veliko rinjenja v prazno in prazen akumulator in moji živci (Ajda vs.
Karma: 3:0). Avto je z nekaj pomoči postavnih mladeničev prišel v Ljubljano, da
pa njegovega lastnika ne bi zadela kap, sva se z njim ustavila še na kratkem
kopanju.
Zanalašč sem počakala nekaj dni pred objavo tegale zapisa,
da sem se lahko pomirila in pogledala na stvari iz druge perspektive. Ker brez
tega bi bil zapis še malo daljši in še malo bolj zadirčen, pa se mi je zdelo,
da vam to ne bo všeč. Seveda ni bilo vse samo negativno. Dejansko mi ni žal, da
sem šla, čeprav sem večkrat pomislila, da bi šla domov. Ker smo se imele fajn
in predvsem zaradi družbe. Glasba je bila dobra, slišala sem bende, ki jih
verjetno drugače nikoli ne bi in festivali na splošno so mi še vedno dokaj pri
srcu. Naslednje leto grem verjetno probat ŠVIC. Zato, ker za ŠVIC nimam nobenih
posebnih pričakovanj. Ravno pričakovanja so mi namreč uničila veselje do Šengna.
Festivali so vendarle le festivali in od njih verjetno ne bi smela preveč
pričakovati, pa vseeno pričakujem. Ker mi je bilo na rock otočcu očitno vedno
preveč kul in obstaja verjetnost, da mi ne bo več nikjer in nikoli tako kul.
Zvestoba do groba, recimo. Na otočcu sem bila doma, tu pa še niti slučajno
nisem počutila tako.
(Še več o karmi pa v bližnji prihodnosti.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar