Želim,
da me butneš ob steno,
držiš, da se ne morem premikati,
brcneš,
odbijaš od tal,
da se zadevam v strop,
zakotališ po hribu navzdol,
grizeš,
tepeš,
se izživljaš,
s kolenom zabijaš v trebuh,
boksaš direktno v srce.
Ne-
hočem.
In če po vsem tem še vedno diham...
Si bil prenežen.
Ampak, ko sem tvoja,
sem pa res tvoja.
Polomljena.
Navznoter in navzven.
A samo tvoja.
In ne pozabi pobrisati krvi.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)


Ni komentarjev:
Objavite komentar