Pariz, day 2: Vse v Parizu je strasno parizansko

(Beseda parizansko je namerna, ne gre za napacno obliko besede parisko!) Nov dan, nove dogodivscine! Z Mari sva se odlocile, da greva danes po Parizu skupaj in ceprav sem se kmalu spomnila, zakaj sem prisla sama, je bilo fajn. Vsaj nekaj slik imam, na katerih sem dejanski jaz. Mariel je iz Kostarike in ne zamerim ji, da ne ve kje je Slovenija, ker tudi jaz ne bi nasla Kostarike na zemljevidu. In sva sle. In ugotovile, da je v Parizu vse zelo parizansko. Rekla je, da jaz zgledam parizansko. In da tako zgleda par, ki se je poljubljal na klopci, oblecem v matching bordeaux hlace. Srecale sva ogromno parizanskih psov. Moja ura iz bolsjaka je strasno parizanska in skoraj sem kupila Chanel brosko za 60 eurou. Sem se pac morala zadrzati, ampak tudi ta broska bi bil lahko grozno parizanska. Bolsjak je bil res zelo parizanski. Pa prehodili sva pol Pariza. Ne vem ce sem ze kdaj v zivljenju hodila toliko kot hodim tukaj. Pojedla sem svoj prvi macaron, prvo cebuljo juho in koncno docakala Moulin rouge. Z vsako uro ugotavljam, da je tukaj prevec vsega. Prevec lepih stvari za moje boge noge. Danes sem bila bolj stvarna z zapravljanjem, ker vceraj sem zapravila obcutno prevec. Pa spila sem prvi kozarec vina, ceprav ni bil mouscat doux. Upam, da ga jutri docakam. Jutri greva z Mari skupaj na eifflov stolp, v sredo pa komaj cakam, da grem sama pogledat se zadnji del znamenitosti. Pa videla sem Mono Liso. Hardkor, vam pravim. Tale Pariz prijetno preseneca. Ceprav francozi se vedno ignorirajo kosarko. In zelo dvomim, da bom spoznala svojega bodocega moza, ker so fantje tukaj rahlo nezanimivi.