Nisem drevo

Moje pisanje gre večkrat v smer, kamor bo šlo danes. Vem. Ampak po vseh zapisih, ki so šli v to smer sem ta trenutek morala ustvariti še tega. Če se vam zdi, da se v njem najdete, se boste morda našli še v tem, tem in tem. Recimo, da ne pretiravam. Naj začnem.

Ni treba, da se poročim pred tridesetim in ni treba, da imam otroke takoj, ko zaključim s šolanjem. Ni treba, da si s kom čudežno ustvarim življenje in ni treba, da hitim v trgovino ob prvem soncu v marcu in kupim petnajst tisoč rožic in dve zemlji. Nobenega zakona ni, ki bi mi narekoval, da moram najti službo, ki je povezana z mojim šolanjem in da ne smem imeti enoprostorca, če nimam družine. In ne vem kdo mi je v glavo vtepel, da se moram držati idealov v moji glavi. Verjetno ista baraba, ki je tistim dvanajstim (osemdeset tisočim) posameznikom v glavo vtepla, da sta samo oče in mama primeren par za vzgojo otroka. Trenutno sem zadovoljna z nekaj zadevami v svojem življenju. Zadovoljna sem s svojim bivanjem. Všeč mi je kje in kako bivam. Zadovoljna sem s svojim avtomobilom. Zadovoljna sem s svojim sopotnikom v življenju, ki je trenutno kralj moje postelje in prede in vse bolj pomladno pušča dlake po vseh sedemdesetih kvadratih. Zadovoljna sem s svojim športnim udejstvovanjem in zadovoljna sem s svojo družbo. Obkrožajo me ljudje, ki me imajo radi in jaz imam rada njim. Strašno, strašno nezadovoljna pa sem s svojo kariero in tem, kako napreduje. Nisem tam, kjer bi rada bila in zdi se mi, da niti nisem na poti, ki bi vodila do cilja, ki bi ga morala imeti. Ampak jaz nisem drevo. Če mi kaj ni všeč, se lahko premaknem. Če mi ni všeč moja bodoča, z diplomo podkrepljena kariera, si lahko izberem kakšno drugo. Če mi ni všeč moja večletna študentska zaposlitev, ne zaradi dela samega, ampak zato, ker v njej ni prihodnosti in možnosti napredovanja, se lahko premaknem. Lahko sem direktorica Luke Koper, stečajna upraviteljica naslednje firme, ki bo šla v stečaj, režiserka jutranje otroške oddaje ali pa zaposlena v pekarni na vogalu. Kurc gleda, če želim, sem lahko magični samorog s pisanimi krili, ki izpolnjuje želje. Imam polno idej in samo najti moram način in voljo in moč, da jih izpolnim in da spremenim pot mojega življenja. Da se prestavim iz asfalta na makadam in upam, da mi ne bo počila guma. 

Magični samorog, ljudje!